BOLEČINA V HRBTENICI - preventiva

Hrbtenica je centralni organ stabilnosti telesa in omogoča pokončni položaj trupa. Dovoljuje gibe glave, vratu, trupa in je hkrati izvor številnim mišicam ramenskega in medeničnega obrača, ki so pomembne za gibanje zgornjih in spodnjih udov. Sestavljena je iz 33-34 vretenc in 23 medvretenčnih ploščic. (Hlebš 2001).

Vretenca razdelimo v 7 vratnih ali cervikalnih vretenc, 12 prsnih ali torakalnih vretenc, 5 ledvenih ali lumbalnih vretenc, 5 križničnih vretenc, ki so zaraščene v križnico oziroma sacrum in 4-5 trtičnih vretenc, ki skupaj sestavljajo trtico ali cocygis, tako, da je v telesu 24 gibljivih vretenc.

Hrbtenica v telesu zaradi velikega števila gibljivih sklepov in medvretenčnih ploščic deluje kot vzmet, ki blaži in razdeli različne sile, ki nastanejo zaradi statike in dinamike telesa (Hlebš 2011).

Glavna naloga hrbtenice  je, da ščiti hrbtenjačo v spinalnem kanalu. Glavni stabilizatorji hrbtenice so mišice, ki se nahajajo v globini trebušne stene in hrbtne muskulature. To so m. transversus abdominis (prečna trebušna mišica) in mm. Multifidi.

Največ težav običajno povzročijo bolečine v ledvenem delu hrbtenice. Bolečino lahko povzročijo mišice, vretenca ali pa tudi med vretenčne ploščice. Bolečino v križu najpogosteje spremlja tudi bolečina v nogi.

Da se izognemo bolečinam v hrbtenici lahko naredimo veliko s tako imenovano »Higieno hrbtenice«. V mislih imam vadbo, ki vzdržuje moč in prožnost hrbtenice in njenih struktur. V svetu se tako pojavljata 2 modela vadbe za zdravo hrbtenico. Imenujemo ju »Hollowing« in »Bracing«. »Hollowing« se osredotoča predvsem na aktivacijo stabilizatorjev trupa, »Bracing« pa na vadbo površinskih mišic, tako imenovanih »six-packov«.

 V našem centru Relive se bolečine oz. preventive lotimo po prilagojenem modelu. Barr, Griggs in Cadby so leta 2005 dokazali, da pri bolečini v križu pride do zapoznele reakcije stabilizatorjev trupa. Zato smo mnenja, da je najprej potrebno znati pravilno aktivirati le-te mišice. Kasneje vključimo tudi površinske mišice, ki so prav tako pomembne za stabilizacijo. Vse skupaj povežemo v celoto pri vadbah z gibljivimi podlagami, saj le tako ohranjamo stabilizacijsko funkcijo mišic. Prenos tega modela v vsakdanje življenje je ključen za dolgoročno izboljšanje stanja. 

Preteklo leto sem tudi sam pri smučanju utrpel zlom 4 vretenc. Brez vsakodnevne vadbe namenjene krepitvi hrbtenice in njenih struktur ne bi bil zmožen opravljati vseh opravil, ki jih imam. Poleg vadbe, mi je v veliko pomoč tudi prehranski dodatek Neuroforte. Izdelek namreč vsebuje ključne hranilne snovi (aminokisline, vitaminsko-mineralna mešanica), ki pomaga ohraniti zdravo hrbtenjačo in učinkovit živčni sistem, ki je seveda pogoj za dobro počutje.

Timotej Kostrevc

Nekdanji atlet in trener atletike, ki so ga poškodbe privedle do študija fizioterapije. Delo fizioterapevta opravlja z največjim veseljem in z željo pomagati ljudem. Ob šoli se je dodatno izobraževal o novih tehnikah v fizioterapiji kot so kinesiotaping, cupping, mecial flossing, Cyriax in podobno. Pacienta vedno obravnava holistično in zraven poškodovanega sklepa vedno pregleda celotno statiko telesa. Je uradni fizioterapevt MRD Dobova in Atletske zveze Slovenije. Na OI v Riu 2016 so se trije njegovi atleti uvrstili v finale v svojih disciplinah. Poudarek na terapiji, da predvsem na segmentalni stabilizaciji hrbtenice, saj ravno tam izvira največ težav.


VIRI:

Dahmanje, R. (2005). Ilustrirana anatomija. Ljubljana: Tehnična založba Slovenije

McGill, S. (2018). Postani sam svoj mehanik hrbta. Skrivnosti zdrave hrbtenice, ki vam jih

zdravnik ni povedal. Ljubljana: KinVital kineziološki center d. o. o.

Milanović D. (2009). Teorija i metodika treninga. Zagreb: Kineziološki fakultet Sveučilišta u

Zagrebu

Popovič, J. (2015). Najpogostejši vzroki bolečin v hrbtenici. Revija Vita. Pridobljeno iz

https://www.revija-vita.com/vita/54/Najpogostejši_vzroki_bolečin_v_hrbtenici

Selkow N., Eck M., Rivas S. (2017). Transversus abdominis activation and timing improves

following core stability training: a randomized trial. The International Journal of S        ports Physical Therapy. Pridobljeno iz:

 https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5717480/pdf/ijspt-12-1048.pdf

Smrkolj, V., Pivec, G., Turčić, J., Boh, M.,Florjančič, U., Kansky, A., Hočevar, M.,..

Zrimšek, B. (2014). Kirurgija. Celje: Grafika Gracer